Hana Gramc
UVOD
Dejstvo, da je umetna inteligenca med drugim sposobna delovati tudi kot ustvarjalec, izziva tradicionalne meje med človeško kreativnostjo in strojno učinkovitostjo. Postavlja nam zanimiva vprašanja o prihodnosti sodelovanja umetnika z umetno inteligenco (UI): Ali bo ta vlogo oblikovalca krepila ali ga bo nadomestila? Kako lahko UI preoblikuje koncept originalnosti, vpliva na vrednotenje umetniških del, je umetnost, ustvarjena z UI, res umetnost? Kakšne so etične dileme, ki jih prinaša uporaba UI v kreativnih procesih, posebej v zvezi z intelektualno lastnino in kulturno raznolikostjo?
Razprava
Izraz “umetna inteligenca” sam po sebi morda ni najbolj natančen. Ustrezneje bi bilo govoriti o “višji inteligenci” (augmented intelligence), saj gre za uporabo generativne umetne inteligence — tehnologije, ki prepoznava vzorce v obsežnih podatkovnih zbirkah in te vzorce uporablja za ustvarjanje novih vsebin. Tehnologija, ki podpira UI, se imenuje “nevralna mreža” (neural network) in je matematični sistem ali algoritem, ki išče vzorce v velikih naborih podatkov. Umetniki že desetletja umetnosti so vključevali preproste algoritme, ki so ustvarjali različne geometrijske oblike in vzorce. Vera Molnar, rojena na Madžarskem, velja za pionirko na področju uporabe umetne inteligence v umetniškem ustvarjanju. Že pred pridobitvijo dostopa do računalniške tehnologije je svoja dela oblikovala v skladu z osnovnimi principi računanja. V letu 1959 je Molnarjeva uvedla koncept “Machine Imaginaire” (Namišljeni stroj), ki se je opiral na uporabo preprostih algoritmov za usmerjanje linij in oblik, te oblike je avtorica v predhodni fazi ročno narisala na milimetrski papir.
Kako pa danes umetna inteligenca ustvarja t.i. umetniška dela? Veliko je ”orodij” in tehnik, ki jih ustvarjalci uporabljajo za razvoj računalniškega oblikovanja, npr. Generative Adversarial Networks (GANs), ki deluje kot omrežje, sestavljeno iz generatorja in razločevalnika – ta ustvarjalcu ponuja sliko glede na njegovo predlogo/referenco ter jih pošlje v omrežje, ki poskrbi, da se nova slika razlikuje od originalne. Sčasoma se omrežje generatorja prilagodi, da ustvarja slike, ki so vse bolj podobne naučenim slikam – s tem je omogočeno ustvarjanje velikega števila slik v zelo kratkem času; slogovni algoritmi slik – te omogočajo ustvarjalcu, da združi več različnih slogov v eno sliko; sistem klasifikacije slik prepoznava vzorce v obsežnih slikovnih zbirkah, kar omogoča umetnikom oblikovanje novih del po določenih kategorijah (npr. posameznik uporabi sistem z zbirkami ptic, za oblikovanje nove slike ptice); orodja za risanje s pomočjo računalnika – umetnik lahko riše ter slika digitalno, pri čemer mu računalnik ponuja različne možnosti barv, tekstur, stilov ipd. (gre za aplikacije kot so Adobe Photoshop, Corel Painter, Procreate); “art chatbots“, ki že skoraj v človeški obliki komunicirajo in sodelujejo z uporabnikom, ki na podlagi njihovih navodil generira novo sliko; Convolutional Neural Networks (CNNs) – analiza slik in klasifikacija objektov ter sistem priporočanja drugih umetniških del.
Visoko razvite aplikacije, ki delujejo na podlagi UI so Dall-E 2 in Midjourney so s seboj prinesle težave z intelektualnimi pravicami in transparentnostjo ter vprašanja o kreativnosti in vlogi UI v likovni umetnosti. Ali je umetnost narejena z UI res umetnost in če je, ali je lahko boljša od tradicionalnega koncepta umetnosti? O tem so se z raziskavami poglabljali Margaret Boden (1998) in Rust Rolanda ter Huang Ming-Hui (2021), pri čemer je Boden izpostavila ključne razlike med kombinatorno, raziskovalno in tranformalno kreativnostjo, kasneje sta Rust in Huang dodala, da lahko UI primerja in odkriva nove potenciale inovativnosti, a ni sposobna doseči transformne ideje pri kateri so razviti čisto novi koncepti. Ustvarjanje umetnosti zahteva sposobnost mišljenja in čutenja, kar trenutna tehnologija kot analitična inteligenca ni sposobna – “ima še vedno omejen ustvarjalni potencial” (Rust in Huang, 2021).
ZAKLJUČEK
Kdo je lastnik slike, ki je bila ustvarjena s pomočjo UI – je lastnik tisti, ki je ustvaril sliko, generirano z UI, ali tisti, ki je podal ustrezne računalniške nastavitve ali kar UI? Bistvo generativne UI, ki izdeluje t.i “umetniške” slika je, da ta uporabi vse datoteke, podatke in vizualna dela avtorjev, katerih dela so objavljeni na spletu in ustvari novo sliko, ki je v resnici kraja inovativnosti in truda drugih avtorjev. Nekateri vestni zagovorniki UI trdijo, da ta orodja delujejo enako kot ljudje, saj ustvarjalci že od nekdaj iščejo navdih v delih drugih umetnikov, a to povsem ne drži. UI je le algoritem, ki išče in izpolnuje podatke in nima spomina, interesa ali spretnosti, da bi se lahko samostojno naučila risati ter slikati. Nasprotno pa dela umetnikov prihajajo iz naučenih spretnosti in izkušenj. Prav zato nekatere korporacije že sedaj zavračajo vse prijave umetnikov, ki so že delali s pomočjo UI umetnosti, s čimer se izognejo morebitnim tožbam v zvezi z avtorskimi pravicami.
Ali ima UI potencial prevzeti delo umetnikov in ustvarjalcev? Na področju animacije in v reklamni industriji obstajajo možnosti, da bi UI nadomestila vlogo umetnika, a le kot pomočnik, ki optimizira in avtomatizira ponavljajoče procese, pomaga izboljšati organizacijo in vodenje umetniških produkcij, kljub temu pa ne more najti rešitev za bolj kreativne in simbolne naloge. Vsekakor UI napoveduje določene spremembe, moramo pa kljub temu ohraniti spoštovanje do znanja na področju ustvarjanja in ovrednotenja umetnosti.
Za pisanje seminarske naloge sem si pomagala s pametnim računalniškim programom Chatgpt in sicer za iskanje virov in prevajanje besedila s slovenščino.
VIRI
Slikovni vir:
Slika1: Molnar Vera, 1974, 2Individulize, [online], [dostopljeno 9.5.2024]. Dostopno na spletnem naslovu: https://www.nytimes.com/2023/12/15/arts/vera-molnar-dead.html
Slika2: Molnar Vera, 1969, Interruptions, [online], [dostopljeno 9.5. 2024]. Dostopno na spletnem naslovu:: https://www.nytimes.com/2023/12/15/arts/vera-molnar-dead.html
Slika3: Courtesy of Memo Akten, 2023, Using custom AI software, [online], [dostopljeno 9.5. 2024]. Dostopljeno na spletnem naslovu: https://news.mit.edu/2023/generative-ai-art-expression-0615
Besedilni vir:
Felipe Guimaraes, Aela, april 2023, Artificial Intelligence: How AI is changing Art, [online], Dostopno na spletnem naslovu: Artificial Intelligence: How AI is Changing Art (aelaschool.com) [dostopljeno 23.2. 2024]
Liz Mineo, The Harvard Gazette, august 2023, If it wasn`t created by a human artist, is it still art? [online], Dostopno na spletnem naslovu: Is art generated by artificial intelligence real art? — Harvard Gazette [dostopljeno 23.2. 2024]
Zach Winn, Mit News, junij 2023, If art is how we express our humanity, where does AI fit in? [online], Dostopno na spletnem naslovu: If art is how we express our humanity, where does AI fit in? | MIT News | Massachusetts Institute of Technology [dostopljeno 23.2. 2024]
Oksanen Atte, Cvetkovic Anica, Akin Nalan, Latikka Rita, Bergdahl Jenna, Chen Yang, Savela Nina; 2023, Computers in Human Behaviour: Artifical Humans; Artificial intelligence in fine arts: A systematic review of empirical research, [online], avgust-december 2023, volume 1, issue 2, 100004, Dostopno na spletnem naslovu: Artificial intelligence in fine arts: A systematic review of empirical research – ScienceDirect [dostopljeno 23.2. 2024]
Alex Williams, New York Times, december 2023,Vera Molnar, Pioneering of Computer Art, Dies at 99, [online], Dostopno na spletnem naslovu: : https://www.nytimes.com/2023/12/15/arts/vera-molnar-dead.html [dostopljenjo 22.2., 23.2. 2024]
Devan Seans, Bluehost, november 2023, Ai in Graphic Design: Benefits and Caveats, [online], Dostopno na spletnem naslovu: https://www.bluehost.com/blog/ai-in-graphic-design/#:~:text=In%20general%2C%20AI%20in%20graphic,work%20on%20their%20portfolio%20website [dostopljeno 22.2. 2024]